Dunaj se poteguje za naziv »Evropska prestolnica demokracije«, s katerim želijo prebivalce še v večji meri vključiti v procese soodločanja. V mestu že izvajajo številne participativne projekte, a se hkrati zavedajo, da bodo za ohranitev demokracije v prihodnje potrebne tudi nove strategije.
Avstrijsko glavno mesto se poteguje za naziv Evropska prestolnica demokracije (»European Capital of Democracy«). S prijavo se je mesto včlanilo v mednarodno mrežo iniciative, ki evropska mesta z namenom krepitve demokracije onkraj državnih meja. Kot prvo mesto je ta naziv za leto 2023/2024 prejela Barcelona.
»Prepričan sem, da je demokracija odgovor na številne izzive našega časa. Vključevanje čim več ljudi v odločevalne procese je bistvenega pomena za politični napredek, pravičnost in dobro sobivanje,« je ob napovedi kandidature poudaril Jürgen Czernohorszky, dunajski mestni minister za demokracijo. »Predvsem na lokalni ravni, v neposrednem bivalnem in življenjskem okolju se ves čas odloča o vsakdanu prebivalcev. Naj gre za ureditev javnega prostora, integracijske projekte ali varstvo okolja: vse to vpliva na življenje prebivalcev in zato je pomembno, da so vključeni v proces.«
Dunaj želi s prijavo okrepiti možnost sodelovanja in soodločanja prebivalcev pri projektih in odločitvah, ki se tičejo vseh. Hkrati bi z nazivom pridobili tudi dobro priložnost za predstavitev dosedanjih dobrih praks, kot sta okoljski projekt Dunajska podnebna ekipa in participativni projekt za mlade, Otroški in mladinski milijon.
Prva iniciativa Dunaja bo ustanovitev točke za svetovanje, koordinacijo in mreženje, tako imenovanega središča demokracije in participacije. Kljub številnim izkušnjam in izvedenim projektom se namreč zavedajo, da so za nove izzive potrebne nove strategije. V središču zato želijo širiti obstoječe izkušnje in hkrati iskati nove poti za prihodnost demokracije na Dunaju, je še poudaril Czernohorszky.