- Mesta
- Sodelovanje in dejavnosti
- Novice
- Medijska soba
- O nas
Predstavniki Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije so med 23. in 24. januarjem v sklopu strokovne delegacije obiskali avstrijsko prestolnico. Glavni cilj je bil zbiranje idej za prenovo ulic ter seznanitev z različnimi pristopi k načrtovanju urbane infrastrukture in komuniciranju z javnostjo pri prenovah.
Ljubljana načrtuje številne gradbene projekte, ki bodo vplivali na prometno ureditev in javne površine v mestu. Mestne oblasti si pri tem prizadevajo za strokovno izmenjavo, v katero bodo prebivalci aktivno vključeni, posamezne faze izvedbe pa skrbno organizirane. Pridobljeno znanje so obravnavali na strokovni delavnici, ki je potekala 29. januarja v Ljubljani.
Prvi dan strokovne delegacije se je začel z ogledom prenovljene kolesarske ulice Argentinierstraße in trga Neuer Markt, kjer so javne površine prenovljene po vzorčnih načelih dostopnosti, trajnostne mobilnosti in ozelenitve. Ulica Argentinierstraße je bila preoblikovana v okviru največjega participativnega postopka v četrtem okrožju ter postala 1,3 kilometra dolga prometna žila, ki je del južne kolesarske avtoceste. Prenova je prinesla novo dvosmerno kolesarsko stezo, ki združuje sodobno kolesarsko infrastrukturo, zelene površine in elemente urbanega oblikovanja.
Ogledu so sledile strokovne predstavitve, med katerimi je bil predstavljen tudi avstrijski načrt mobilnosti in sodelovanje v okviru projekta Active2Public Transport, ki je del programa Interreg Podonavje. Predstavniki dunajske mestne uprave so predstavili tudi ozadje prometnega načrtovanja in prenove ulic ter prikazali najboljše prakse za pešce in kolesarje.
Drugi dan je bil posvečen ogledu »Supergrätzl« v okrožju Favoriten, prvega dunajskega superbloka, zasnovanega po vzoru Barcelone. Superblok je mestni koncept, ki več sosednjih ulic združuje v območje z močno omejenim ali popolnoma umaknjenim motoriziranim prometom, s čimer se ustvarja bolj prijazno in varno okolje za pešce in kolesarje. V primeru dunajskega Supergrätzla to pomeni umik motornega prometa z devet hektarjev velikega območja, kar zmanjšuje onesnaženost in hrup ter nudi prostor za dodatne zelene površine.
Po ogledu in predstavitvah so udeleženci razpravljali o umeščanju koncepta superbloka v strateški okvir urbanističnega načrtovanja mest ter procesih vključevanja javnosti, ki so potekali v pilotni fazi projekta. Obravnavali so tudi povratne informacije prebivalcev glede dostopa do javnih površin in parkirišč, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju funkcionalnega mestnega okolja.
